36 naprednih robotskih rok za robotsko opismenjevanje dijakov in študentov
24.07.2024
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je 30 vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki izvajajo izobraževalne programe s področja elektrotehnike, mehatronike in strojništva, kupilo robotske roke v vrednosti več kot milijon evrov.
Slovenija je zadnje leto pohvalno vzela digitalizacijo izobraževanja precej resno in v okviru istoimenskega projekta, sofinanciranega iz evropskih sredstev – Next Generation EU, kar za 1066 vzgojno-izobraževalnih zavodov priskrbela različne vrste opreme. Najsodobnejšo opremo, in sicer robotsko celico z učljivim prijemalom in sistemom računalniškega vida, je v začetku junija prejelo 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo izobraževalne programe s področja elektrotehnike, mehatronike in strojništva. Ministrstvo je za 36 odlično opremljenih robotskih celic s sodelujočim robotom s ponovljenim razpisom izbralo najugodnejšega med petimi ponudniki. Podjetje ABB bo zanje prejelo 1.042.130,25 evra.
Robotske celice bodo dijakom in študentom omogočile praktično usposabljanje, razvoj tehničnih spretnosti in poglobljeno razumevanje avtomatizacije in robotike oziroma kot je na predstavitvi v šolskem centru Novo mesto dejal minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda:
"Robotske roke bodo dijakom in študentom omogočila boljše razumevanje sodobne tehnologije ter njene uporabe. Dijaki in študenti bodo dobili priložnost, da pridobijo dragocene praktične izkušnje ter se na tak način pripravijo na izzive prihodnosti, ki jih čakajo na delovnih mestih in so v skladu s potrebami sodobnega trga dela. Nakup robotskih rok je bil izveden v okviru projekta Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih (oprema), katerega cilj je zagotovitev informacijsko-komunikacijske opreme v vzgojno-izobraževalnih zavodih za potrebe reformnega procesa, definiranega v Načrtu za okrevanje in odpornost."
Manjšanje razlik do najboljših
Glede na razvojne priložnosti digitalnega izobraževanja in dejstvo, da v Sloveniji le 32 odstotkov učencev redno uporablja računalnik pri pouku, v primerjavi z 52 odstotki v EU-ju, je nujno poskrbeti za čim hitrejše zmanjšanje razlik do najboljših. »Te šole bodo svojim dijakom in študentom omogočile praktično usposabljanje, razvoj tehničnih spretnosti in poglobljeno razumevanje avtomatizacije in robotike. Prednosti uporabe robotskih rok vključujejo med drugim tudi boljšo pripravo dijakov in študentov na sodobno delovno okolje, izboljšanje veščin reševanja problemov in spodbujanje inovativnosti. Vse navedeno so znanja in kompetence, ki si jih zagotovo želimo znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa podpirati in razvijati,« je še izpostavil minister dr. Felda.
Odlično opremljene robotske celice bodo poskrbele za kakovostni preskok v tehničnem izobraževanju domače mladine. Večina šol prejemnic napredne opreme že ima študijski program robotike in tudi robote, spet za druge je to prvi pristni stik z robotsko tehnologijo. Večji izobraževalni centri v državi so tako prejeli dve robotski celici, manjši pa po eno. Dobavitelj opreme ABB s partnerji se je moral tudi podvizati, saj je moral opremo iz razpisa zagotoviti in namestiti v dobrih treh mesecih, kar je podjetju tudi uspelo. V skladu s pogodbo bodo v podjetju ABB za delo z robotskimi celicami in opremo ustrezno izobrazili tudi 72 učiteljev.
»Priznam, šlo je za pošten logistični podvig, saj se zgolj na dobavo sodelujočih robotov v industriji čaka med 6 in 8 tednov, mi pa smo morali s partnerji robotske celice še sestaviti in zagnati na 30 lokacijah po državi. V tem času nam je uspelo izvesti tudi dve tretjini predvidenih izobraževanj oziroma šolanj učiteljev,« je ponosno povedal Robert Logar, direktor podjetja ABB, d. o. o., ki je tudi pojasnil, da slovenska podružnica giganta ABB s šolami sodeluje že 29 let: »Izobraževanje učiteljev, dijaška in študentska praksa sta naša stalnica, vedno več šol nas vsako leto zaprosi tudi za licence simulacijske programske opreme ABB RobotStudio, ki jo izobraževalnim ustanovam zagotavljamo brezplačno. Za izobraževalne ustanove imamo vedno posluh, saj se zavedamo, da so robotsko pismeni kadri nujno potrebni za domačo industrijo in gospodarstvo, katerih prihodnost bosta brez dvoma krojili prav robotizacija in avtomatizacija.«
| Šolske robotske celice Kaj torej sestavlja robotske celice, ki so jih prejele tehnične izobraževalne ustanove? Glavna zvezda je na delovnem pultu nameščen sodelujoči robot ABB CRB 15000, ki vključuje vrsto funkcij, ki omogočajo varno uporabo, neposredno ob uporabnikih in brez potrebe po načrtovanju in izdelavi ograje. Tako lahko robot ves čas deli delovni prostor z ljudmi, kar mu daje največjo prilagodljivost in učinkovitost. Robot in človek sodelujeta pri istih nalogah, ne da bi pri tem ogrozili produktivnost ali varnost. ABB-jev robot je nameščen na podstavku, ki ga je izdelalo slovensko podjetje MiniTec, krmili pa ga sodoben krmilnik ABB Omnicore C30, ki v navezi s programsko opremo ABB RobotStudio omogoča izkoriščanje prav vseh funkcij robota. Na prilagodljivi robotski roki je nameščeno še sodelujoče prijemalo podjetja Zimmer ter rešitev strojnega vida proizvajalca Sick. Vse zahteve glede sodobne robotske celice je določilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pote, ko je izvedlo obsežno anketo med izobraževalnimi ustanovami. Oboji so očitno odlično opravili domačo nalogo, šole pa posledično prejele najsodobnejšo opremo, ki jo bodo lahko s pridom uporabljale vrsto let. |
Teorija pred prakso, virtualno pred realnim
ABB šolam omogoča tudi poln dostop do literature, povezane z delom z roboti, v okviru projekta pa bodo vsi učitelji deležni tudi šolanja za delo z robotsko celico in opremo na njej. Avgusta, po začetnem uvajanju, bodo za učitelje organizirali še naprednejše izobraževanje na temo sodelovanja virtualne in prave robotske celice in rabe t. i. digitalnih dvojčkov v programski opremi ABB RobotStudio.
»Veseli nas, da so bile zahteve razpisa zelo visoke in so obsegale sodelujočega robota in tehnologijo računalniškega vida. Tako se bodo dijaki in študenti lažje priučili sodelovanja robota in človeka, predvsem pa bodo usvojili enostaven 
način programiranja robotov – kar z vodenjem z rokami. Praksa kaže, da tak pristop olajša prehod do uporabe robotskega programskega jezika. Osebno se izjemno veselim vseh novih generacij dijakov, ki bodo obvladali delo z roboti,« je zaključil Logar.
Direktor slovenske podružnice ABB veliko priložnost vidi tudi v Skupnosti SIO (Slovensko izobraževalno omrežje), kjer bodo lahko šole sodelovale med seboj in si izmenjevale mnenja in izkušnje glede rabe sodelujočih robotov, pa tudi pomagale med seboj, saj bodo vsaj v začetku razlike med robotskimi znanji med posameznimi šolami relativno velike.
