IRT 3000

vsebina

Dan meroslovja 2024

24.05.2024

Urad RS za meroslovje je skupaj s sekcijo SiMER v Lipici organiziral Dan meroslovja, ki ga sicer praznujemo 20. maja, ko se spominjamo podpisa pomembne mednarodne pogodbe leta 1875 v Parizu – Metrske konvencije.

0P8A2356

S podpisom te mednarodne pogodbe je bil postavljen pomemben mejnik naše zgodovine. Takrat je bil ustanovljen mednarodni urad za uteži in mere v Parizu (BIPM), hkrati pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za poenotenje merskih enot in mednarodno primerljivost merjenj.

Krovna tema letošnjega Dneva meroslovja je bila »Merimo danes za trajnostni jutri«. Trajnostni razvoj pomeni izkoreninjenje revščine, zmanjšanje neenakosti in spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in ekosistemov ter trajnostne, vključujoče in pravične gospodarske rasti. Natančne meritve so osnova okoljskih raziskav in oblikovanja politik, saj nam omogočajo razumevanje in reševanje kompleksnih okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in izčrpavanje virov. Ta tematika nas tako vse spodbuja k raziskovanju, kako meroslovje vsak dan prispeva k izboljšanju naših življenj.

Udeležence dogodka je v uvodu pozdravil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan, ki  je med drugim povedal: »Natančne in zanesljive meritve nam omogočajo kakovostnejše spremljanje okoljskih parametrov, boljšo oceno vpliva človekovih dejavnosti in razvoj strategij, ki spodbujajo ekološko ravnovesje. Na ministrstvu tako z veseljem podpiramo letošnjo temo svetovnega dneva meroslovja in se ji tudi pridružujemo, ker danes točni merilni instrumenti in podatki, ki jih dobimo z meritvami resnično igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju boljšega jutri za vse nas in generacije, ki prihajajo za nami.«

0P8A2560

Kot je v uvodnih besedah povedal dr. Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje, »se letošnji svetovni dan meroslovja osredotoča na številne merilne priložnosti, ki prispevajo k vzpostavitvi trajnostnega svetovnega gospodarstva in okolja. Povezovanje in sodelovanje z vsemi deležniki pa je ključno, da lahko resnično z meritvami zagotovimo boljšo in trajnostno prihodnost. Zato Dan meroslovja že tretje leto zapored Urad Republike Slovenije za meroslovje organizira skupaj z GZS – sekcijo SiMER, ki povezuje proizvajalce, uporabnike ter zastopnike merilne opreme«.

V imenu sekcije SiMER je tako nekaj meroslovnih utrinkov iz prakse s področja trajnostnega razvoja, z udeleženci dogodka delila tudi podpredsednica sekcije ga. Aleksandra Lepenik.

Na Dnevu meroslovja so svoja bogata strokovna znanja s področja meritev iz prakse delili strokovnjaki z različnih področij:

  • Jani Jordan, ustanovitelj podjetja Aqualink d.o.o., »Trajnostno upravljanje vodovodnih omrežij s pametnimi AQ senzorji«
  • Gregor Koselj, strokovnjak v službi za meritve, Elektro Gorenjska, d. d., »Zajem in uporaba merilnih podatkov iz števcev električne energije«
  • dr. Alexandra Bogožalec Košir, znanstvena sodelavka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo, »Xylella fastidiosa - kako nas iskanje bakterije lahko obvaruje pred pomanjkanjem oljčnega olja?«
  • dr. Denis Sušin, vodja kakovosti v podjetju Gazela d.o.o., »Meroslovje – balast ali ključen vidik trajnosti?«

Vsi predavatelji so ne glede na področje dela poudarili, da so meritve na področju trajnostnega razvoja izredno pomembne, saj nam omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev, ki vodijo v boljši jutri in ustvarjanje kakovostnejšega življenja za naše naslednje generacije.

Sodeč po številčni udeležbi, številnih vprašanjih ter zanimivih razmišljanjih s strani občinstva je dogodek še dodatno potrdil, kako pomembno vlogo nosi meroslovje v našem življenju in kako veliki so izzivi meritev na področju trajnostnega razvoja v sodobni družbi. To so tudi zaveze Evropske komisije v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, kar je ključnega pomena za krepitev odpornosti in pripravo sveta na prihodnje pretrese.

Vir: www.gov.si

ar©tur 2021