PREDSTAVITEV 10 NOMINIRANK ZA INŽENIRKO LETA 2023

09.01.2024

Znanih je deset nominirank za Inženirko leta 2023, ki predstavljajo potencial, da so s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Inženirka leta 2023 bo znana na slavnostni prireditvi 16. januarja 2024 v Cankarjevem domu.

Anka Ilc: Temu, kar nosiš v sebi, je treba slediti

Anka Ilc je vodja laboratorija v podjetju Structum. Doktorirala je s področja gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Anka kot vodja laboratorija skupaj s svojo ekipo skrbi za kontrolo kakovosti največjih gradbenih projektov. Aktivno sodeluje pri tehnologiji gradnje betonskih konstrukcij, kot so viadukti na drugem tiru, projekti v Luki Koper ipd. Z veseljem opravlja svoj poklic in se spominja odločitve za študij: »Več kot sem raziskovala o gradbeništvu, bolj me je vleklo tja. Tega poklica ne bi zamenjala nikoli.«

Mladim, ki se odločajo za študij, svetuje, naj se ne ozirajo na pričakovanja in morebitna neodobravanja o njihovi odločitvi za tehnični poklic ali naravoslovno smer: »Iskrico in talent za inženirski poklic je treba spodbuditi, ne pa ga zatreti zaradi pričakovanj družbe. Temu, kar nosiš v sebi, je treba slediti.«

Jelena Vasiljević: Za inženirja je potrebna ljubezen do znanosti

Jelena Vasiljević je raziskovalno razvojna inženirka v podjetju Filc. Doktorski študij je zaključila na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer tekstilna kemija.

Jelena je usmerjena v razvoj netkanih tekstilnih materialov, ki se uporabljajo za proizvodnjo zračnih filtrov. »Čist zrak – tako kot čista voda – je bistvenega pomena za človeško zdravje in življenje. Kljub temu, da ga ne vidimo, so naši organizmi v stiku z zrakom vsako sekundo našega življenja. Če živimo v mestu, vdihavamo zrak, v katerem se lahko nahaja veliko nevarnih delcev. Pretok teh delcev preprečimo z uporabo filtrov, ki te delce ustavijo in jim preprečijo priti do našega organizma.«

Je strastna zagovornica trajnosti in krožnega gospodarstva, zato kot osnovo pri svojem delu že v fazi načrtovanja razvoja uporablja koncept zmanjševanja ogljičnega odtisa in negativnega vpliva na okolje.

Jelena mladim sporoča: »Dobrega inženirja identificirajo veščine in znanje, kot tudi radovednost, pogumnost, ustvarjalnost, praktičnost in vztrajnost, ne pa spol.«

Kristina Batistič: Inženirka, ki kreira korake obrambe pred kibernetskim napadom

Kristina Batistič dela kot svetovalka za kibernetsko varnost v podjetju Nil. Študij je zaključila na prvi stopnji na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, magistrski pa na KTH Royal Institute of Technology and Tehnical University of Denmark. Danes organizacijam pomaga pri zaščiti pred kibernetskimi vdori.

»Ne moremo se 100-odstotno zaščititi pred kibernetskimi vdori, lahko pa zmanjšamo možnosti zanje.« Računalništvo jo zanima od otroštva. Glavni vzornik ji je bil oče, ki prav tako dela na tem področju. Pri delu jo najbolj veseli načrtovanje rešitev, kjer poskuša različne komponente sestaviti tako, da najbolje reši strankin problem.

Kristina mladim sporoča: »Ženske smo na področju kibernetske varnosti v manjšini. Zato bi dekleta rada spodbudila, da se odločijo za ta poklic, saj je področje zelo dinamično in zanimivo ter ponuja ogromno priložnosti.«

Leja Prezelj: Zdrava prehrana – navdih za inženirsko pot

Leja Prezelj je magistrica inženirstva živilstva, ki svojo strokovno pot gradi v podjetju Ljubljanske mlekarne. Njena strast do živilstva se je vzklila doma, saj so vedno dajali poudarek zdravi prehrani. Želela je postati prehranska svetovalka, vendar je med študijem kmalu odkrila svojo strast do tehnologij.

Danes je Leja odgovorna za zagotavljanje varnosti in kakovosti živil v celotnem proizvodnem procesu, od surovega mleka do končnega izdelka. Njeno delovno okolje je izjemno dinamično in vsak dan prinaša drugačne izzive. Najbolj ponosna je na svojo vlogo pri integraciji nove dodatne linije za separirane izdelke.

S svojo zgodbo želi navdušiti mlada dekleta, da stopijo na karierno pot inženirstva, saj jih tam čaka ogromno priložnosti.

Ljupka Vrteva: Vsaka ima krila, samo poleteti mora

Ljupka Vrteva je razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Študij je zaključila na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Razvila je edinstveni računalniški program mehanskega prezračevanja stavb, sedaj pa se ukvarja s projektiranjem novih, bolj učinkovitih sistemov.

Njena želja po inženirskem poklicu se je pojavila že v otroštvu: »Kot otrok sem želela svojo domišljijo pretvoriti v nekaj, česar se lahko dotaknem oz. vidim z očmi, kar me je tudi pripeljalo do inženirske poti.« Tako se je po zaključku srednje šole v Makedoniji odločila, da bo sledila svojim sanjam in se pri 18. letih odpravila na študij strojništva na Univerzo v Ljubljani.

Ponosna je na svoj uspeh in pogum, da je postala inženirka. »Imam priložnost, da svojo zgodbo prenesem mladim dekletom. Da je vsaka sposobna slediti svojim željam in bo prišel trenutek v življenju, ko bo hvaležna ter ponosna nase, da se je opogumila in odločila za inženirski poklic.« Pravi, da je znanje najmočnejše orodje, mladim pa svetuje: »Vsaka zmore vse. Vsaka ima krila, samo poleteti mora.«

Nina Krmac: Recept za uspeh ne vključuje bližnjic, temveč znanje

Nina Krmac, inženirka po duši, je vodja skupine za IT koordinacijo v podjetju A1. Skrbi za razvoj funkcionalnosti celotnega digitalnega okolja, ki ga podpira IT, tako za zunanje (naročnike) kot tudi notranje uporabnike oz. zaposlene v podjetju. Študij je zaključila na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Računalniške 'stvari' so jo od nekdaj fascinirale. Že v petem razredu je napovedala, da bo študirala prav to področje.

Nina kot nekdanja plesalka in strastna zagovornica vseživljenjskega učenja sporoča: »Umetnost ustvarja stvari za dušo, inženirstvo ustvarja stvari za življenje.«

Nina je dokaz, da se v življenju z voljo lahko doseže vse. Mladim dekletom svetuje, naj jih ne bo strah, naj stopijo na inženirsko pot in so pogumne: »Vsi inženirski poklici nekaj ustvarjajo. Na koncu si zelo ponosen, ko lahko gledaš, kar si ustvaril.«

Nina Seifert: Tehniške smeri so prihodnost in ponujajo zanimivo ter inovativno karierno pot

Nina Seifert je samostojna razvojna inženirka za inovacije v družbi Iskraemeco. Magistrirala je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V središču njenega dela so inovacije v razvoju merilnih sistemov. Pri delu sodeluje pri sestavi, testiranju in kalibraciji novih sistemov, nato pa v okviru drugega delovnega mesta v tehnologiji ta proces avtomatizira.

Poleg tega analizira vse meritve in išče možnosti izboljšav za obstoječe produkte. Tako opravlja delo na dveh delovnih mestih, kjer se z isto tematiko poglobljeno ukvarja iz različnih zornih kotov.

Strast do inženirskega poklica se je rodila v otroštvu, ko je popravila otroško igračo, za svojo karierno pot pa se je odločila v gimnaziji. »Spominjam se, ko sem pri šestih letih razstavila in popravila pojočo ribico. Takrat nisem vedela, kaj pomeni inženirstvo, a ko sem se kasneje vpisovala na fakulteto, je bila to edina jasna odločitev.«

Mlada dekleta spodbuja k odločitvi za inženirski poklic: »Ne bojte se. Če si pripravljen delati in se vključiti v proces dela, ne bo problema. Tehniške smeri so prihodnost in ponujajo zanimivo ter inovativno karierno pot.«

Petra Osojnik: Če si želiš izzivov, je inženirski poklic prava pot

Petra Osojnik je vodja validacij v aseptični enoti v družbi Lek, članici skupine Sandoz. Vodi več kot 20 tehnologov in inženirjev. V svojih mladih letih se je odločila za šolanje na srednji kemijski šoli, nato pa je študij nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. 

Svojo pot je sicer začela v gradbenih vodah, potem pa nadaljevala v farmacevtski industriji. Poleg znanja in iznajdljivosti Petra izstopa po sposobnosti koordinacije aktivnosti timov, kot na primer pri uvedbi nove polnilne linije nesterilnih izdelkov v enoti Tekoči izdelki.

»Ker so v središču našega delovanja vedno bolniki, bi izpostavila hitrost našega delovanja. Projekti v aseptični proizvodnji so zelo kompleksni in dolgotrajni zaradi same specifike proizvodnje. Tisto, kar bi rada res poudarila, pa je, da hitro, odlično delo ne bi bilo možno brez super sodelavcev, in mislim da smo na to v Leku lahko res ponosni.« Sodelovala je tudi pri projektu uvajanja novih formatnih delov za polnilne linije za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v enoti Izdelkov v stekleničkah.

Petrino delo je navdihujoča zgodba za prihodnost: »Dober inženir je vedoželjen, znanje poveže v celoto in ima tendenco timskega duha.«

Saša Stradovnik: Najbolj zanimivo je, ko lahko nekaj ustvariš iz nič

Saša Stradovnik, inženirka mehatronike in doktorica znanosti s področja elektrotehnike, je svojo izobrazbo pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Trenutno dela kot inženirka za robotiko in avtomatizacijo v družinskem podjetju Proris. Prav tako je na svoji Alma mater zaposlena kot asistentka in raziskovalka.

Že od malih nog se navdušuje nad tehniko. Navdušil jo je oče: »Že pri 11. letih sem z velikim zanimanjem spremljala, kako iz ideje na listu papirja nastaja naprava.« Ob začetku študija se je soočala z izzivi: »Najprej sem se spraševala, ali sem sploh sprejela pravilno odločitev, saj sem se znašla v krogu samih fantov.« Kasneje pa je študij zaključila kot ena od najuspešnejših študentk v svoji generaciji.

Sašina največja strast pri delu je inoviranje in programiranje robotov. »Najbolj zanimivo je, ko lahko iz nič nekaj ustvariš,« navdušeno pojasni. S programiranjem robotov lahko povezuje svoje tehnično znanje z ustvarjalnostjo.

Simona Kek: Delo v računalništvu je zanimivo in ustvarjalno, ne glede na spol

Simona Kek je diplomirana inženirka računalništva in informatike, svojo izobrazbo je pridobila na ljubljanski univerzi. Trenutno deluje kot podatkovna znanstvenica v podjetju Outbrain, kjer se ukvarja z analizo velikih količin podatkov, grajenjem napovednih modelov in optimizacijo procesov na njihovem produktu. Pri delu s podatki je pomembno biti seznanjen s kontekstom, kakovostjo in količino. Potem se lahko nadaljuje s pregledovanjem in ugotavljanjem, kako rezultate uporabiti naprej, bodisi preko spreminjanja obstoječih procesov ali strategij bodisi z nadaljevanjem uporabe teh podatkov v modelih strojnega učenja.

Njena strast do znanosti, tehnologije in ustvarjanja sega v otroštvo, ko je že v prvem razredu osnovne šole uspešno popravila svoj prvi računalnik. Želi spodbuditi, da bi več deklet izbralo inženirsko pot, saj lahko s svojim drugačnim pogledom na izzive dopolnijo poglede moških kolegov in tako skupaj poiščejo najboljšo rešitev.

Kot soustanoviteljica Kluba ADA se Simona posveča mentorstvu in organizaciji izobraževalnih dogodkov, delavnic ter predavanj na področju računalništva. Njen cilj je olajšati prehod mladih inženirk iz študijskega v profesionalno okolje. Glavni namen iniciative je ustvariti skupnost, ki bodočim inženirkam nudi podporo in navdih ter jih spodbuja, da sledijo svojim sanjam.