Prvi korak je formalna izobrazba

25.11.2021

Konec leta se zaključi slovensko predsedovanju Svetu Evropske unije. To poteka ravno v času, ko članice EU pospešeno vlagajo v digitalizacijo. Zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, med ostalimi aktivnostmi v ospredje postavilo tudi vprašanje vpliva digitalizacije in umetne inteligence na enakost spolov na trgu dela. Podrobneje smo se o novih tehnologijah, spremembah, ki jih prinašajo in priložnostih za dekleta v STEM poklicih, pogovarjali z doc. dr. Aido Kamišalić Latifić, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, inženirko leta 2019, ki je kot neodvisna strokovnjakinja zastopala Slovenijo v aktivnostih Evropske komisije za področje digitalizacije in umetne inteligence.

Aida Kamišalić Latifić, foto Andrej Križ

Covid-19, digitalizacija in nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, so vplivale na spremembe v načinu dela. Kako spremljate te spremembe zadnji dve leti in kako so vplivale na vaše delo?

Pandemija Covid-19 je ta proces samo še pospešila in podprla uporabo naprednih tehnologij v širši javnosti. Mislim, da je eden največjih dosežkov tega obdobja med drugim redna uporaba dela na daljavo. Pred pandemijo je obstajalo majhno število ljudi, ki so si delo na daljavo lahko privoščili. Morali smo spremeniti miselnost in ta proces je lahko izjemno dolgotrajen. Vendar v danih okoliščinah časa ni bilo na pretek, vsi so se morali hitro prilagoditi in smo iz danes na jutri začeli delovati na daljavo. Orodij, ki bi nas v tem podprla, je bilo na pretek, potrebno je bilo izbrati tisto, ki je našemu okolju najbolj primerno. Res je, da je še vedno potreben pristen človeški stik, ki smo ga v zadnjih dveh letih zelo pogosto pogrešali. Zato moramo poiskati neko zdravo mero med delom na daljavo in delom s fizično prisotnostjo v službi. Vendar mislim, da nam je možnost izvedbe sestankov na daljavo prinesla večjo učinkovitost in boljši izkoristek časa. To je nekaj, kar moramo obdržati tudi po pandemiji. Res pa je, da so komunikacijske tehnologije posredno omogočile, da smo na voljo 24/7. Tukaj moramo biti previdni in vztrajati pri ločevanju zasebnega in službenega življenja, pa čeprav se vse dogaja v domačem okolju. Sama sem v obdobju prvega zaprtja države imela ravno pri tem težave. Otroka sta bila doma, en šoloobvezen in drugi takrat še vrtčevski. Z možem sva delala od doma. Resnično velik izziv je bil, kako to vse uskladiti, opraviti vse obveznosti in poskrbeti, da bosta tudi otroka kakovostno preživljala čas. Za celo družino je bila ena velika sprememba.

Danes se neenakost spolov na trgu dela kaže tudi tako, da je žensk v poklicih prihodnosti, na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in umetne inteligence, bistveno manj kot moških, čeprav so visoko izobražene. Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi za to?

Vztrajno delamo na spodbujanju mladih žensk, da se odločajo za inženirske študije. Vendar je proces spremembe miselnosti v družbi dolgotrajen. Še vedno je marsikje zakoreninjeno prepričanje, da so poklici na področju IKT domena moških. Nenazadnje, velikokrat se v medijih pojavljajo predvsem strokovnjaki s teh področij, redko pa ženske/strokovnjakinje. Še vedno dajemo videz, da so to predvsem moški poklici, čeprav se ženske v teh vlogah znajdejo odlično in so izjemno uspešne. Res je tudi, da se inženirke velikokrat izogibamo medijski izpostavljenosti in se raje držimo nekje v ozadju. Vsem inženirkam bi moralo postati poslanstvo, da če le imajo možnost, to tudi izkoristijo. Naj se pojavijo nekje v medijih in tako vplivajo na spremembo miselnosti, ki jo nujno potrebujemo. Tudi sam izobraževalni sistem bi moral biti deležen velikih premikov v smeri spodbujanja in iskanja potenciala v otrocih, ne glede na njihov spol. Nesprejemljivo je, da še vedno ponekod svetovalne službe odsvetujejo učenkam usmeritev v tehniko, ker to naj ne bi bili poklici za dekleta. Vse skupaj se že začne v vrtcu, kjer se pojavlja delitev glede barv, športov, igrač itd., ki so primerni za fante oz. za dekleta. Vsak izmed nas odraslih bi se moral vprašati, koliko in kdaj prispeva k ustvarjanju oziroma ohranjanju teh stereotipov. Žal ni vprašanje sprememb enega segmenta, nujno je potrebno, da stopimo skupaj kot družba in začnemo spreminjati takšno miselnost.

Ko govorimo o vplivu umetne inteligence na trg dela, ji pripisujemo velik potencial in pomembno vlogo za spremembe. Kako lahko umetna inteligenca prispeva k večji enakosti in enakih možnostih?

Veliko govorimo o trgu dela in pristranskosti po spolu v tradicionalnih izbirnih postopkih kandidatov za neko delovno mesto. Ti postopki predvsem temeljijo na izkušnjah in dobrih praksah posameznika ali ekipe, ki jih izvaja. Umetna inteligenca bi nam lahko omogočila avtomatizacijo tega postopka in se ponuja kot nekaj, kar naj bi odstranilo možne pristranskosti, ki nastajajo v okviru tradicionalnih postopkov izbire ustreznih kandidatov in zaposlovanja. Seveda pa je kakovost ponujenih rešitev, ki temeljijo na algoritmih umetne inteligence, predvsem odvisna od ustreznosti učnih podatkov, njihove količine in kakovosti ter od opredeljenega postopka učenja. Pristranski učni podatki bodo povzročili pristranski rezultat, ki lahko samo še dodatno potencira in poglablja obstoječe pristranskosti. Zato sama uvedba algoritmov umetne inteligence v proces izbire ustreznih kandidatov nikakor ni brez pasti.

Algoritme umetne inteligence vseeno postavljamo ljudje. Kako se izognemo pristranskosti?

Res je, ljudje smo tisti, ki pripravljamo takšne algoritme. Ko izbiramo učne podatke, postavljamo namen in cilje algoritmov ter ovrednotimo rezultate, smo lahko pristranski. Zato je za naslavljanje teh izzivov nujno sodelovanje in razumevanje različnih deležnikov od oblikovalcev politik in pravnikov do strokovnjakov za algoritme umetne inteligence. Pomembno je vključiti razlagalnost v proces izgradnje napovednih modelov ter omogočiti možnost kontrole in revizije celotnega postopka gradnje rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci. 

Tudi sama ste inženirka. Kaj bi svetovali dekletom, ki vidijo svoj poklic v novih tehnologijah, kako naj pristopijo k uresničevanju svojega poslanstva, da bodo čim bolj uspešne?

Zame je vedno prvi korak formalna izobrazba. Torej, odločitev za študij, ki jih bo pripeljal do inženirskega poklica. Naj bodo tekom študija proaktivne. Na vseh tehničnih fakultetah omogočajo vključevanje študentov v delo laboratorijev skozi različne aktivnosti na projektih, kar je odlična možnost, da poglobijo in razširijo svoja znanja. Tako bodo pridobile dodatne izkušnje in tudi ugotovile, katero področje jih najbolj veseli. Naj bodo vztrajne in samozavestne, naj zaupajo v svoje znanje in sposobnosti. Tako bodo kljub vsem oviram zagotovo prišle do zastavljenih ciljev.

Avtor: Matjaž Kljajić