Les je naša konkurenčna in strateška prednost
13.11.2020
Pravkar se je zaključil 1. Dan slovenskega lesarstva, osrednji strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki je danes pod naslovom Les - naša zelena prihodnost potekal virtualno. Na njem so poleg strokovnih predavanj domačih in tujih predavateljev ter okrogle mize o priložnostih zelene industrije potekala tudi virtualna mednarodna poslovna srečanja med podjetji s področja pohištva in lesene gradnje ter opreme, podeljene pa so bile tudi 3. nacionalne nagrade za naj leseno gradnjo 2020. Dogodek sta pripravila SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj, v sodelovanju z Lesarskim grozdom Slovenije.
1. Dan slovenskega lesarstva predstavlja zaključek vseh letošnjih promocijskih aktivnosti, ki jih ministrstvo in agencija z namenom ozaveščanja o prednostih rabe lesa izvajata pod sloganom Uporabimo slovenski les.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ima zaradi svojega lesnega bogastva neizmerne možnosti za preusmeritev gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov, ki omogočajo energetsko samooskrbo in okolju prijazno (zeleno) industrijo.
Uvodni nagovor Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Foto: STA/Nebojša Tejić
»Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti, kakor tudi z vidika širšega družbenega pomena«, je v uvodnem nagovoru izpostavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zadnjih letih lesna industrija skupaj s pohištveno beleži pozitivne trende. »Od leta 2010 do 2019 se je število podjetij povečalo za 14 odstotkov, prihodki od prodaje so porasli za 35 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73 odstotkov.« Na lesno industrijo so vezane še številne druge panoge, denimo celulozna in papirna ter gradbena industrija. Vse te panoge skupaj ustvarjajo okoli 2,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje letno, je dodal. Država zato lesno panogo podpira z različnimi spodbudami, razpisi, sredstvi iz skladov, vzpostaviti pa nameravajo tudi štiri večje lokacije za predelavo lesa, ki bodo postale regijski pospeševalci razvoja lesne verige. »Podprimo slovensko gospodarstvo in uporabimo slovenski les. To je naša naravna, zelena, danost, ki nam bo prinesla izjemno strateško in konkurenčno prednost,« je zaključil Počivalšek.
Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo. Foto: STA/Nebojša Tejić
Sledil je nagovor Danila Antona Ranca, generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo, ki je opozoril, da je pomembno, da les prepoznavamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent ter da mora predelava lesa potekati tam, kjer nastaja, torej v Sloveniji. »Tako bomo ustvarili delovna mesta na podeželju in oživili lokalno gospodarstvo, kar bo omogočilo enakomeren razvoj regij. Cilj je do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 mio m3 letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno in število zaposlenih na vsaj 15.000,« je poudaril.
»Les je strateška surovina, lesarstvo pa paradni konj zelene industrije v Sloveniji,« je v nadaljevanju izpostavil dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija. »Zato naša agencija skupaj z Direktoratom za lesarstvo že od leta 2013 izvaja vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma v tujini. V tem času smo organizirali veliko število različnih odmevnih dogodkov, konferenc, seminarjev, razstav, gospodarskih delegacij, skupinskih sejemskih nastopov, showroomov, predstavitev in delavnic ter TV oddaj za različne ciljne skupine. Z njimi si prizadevamo za pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu,« je izpostavil.
SPIRIT Slovenija je v 2020 za promocijske aktivnosti s področja lesarstva namenila nekaj čez 200.000 evrov. V prihodnjem letu bodo tako sredstva kot aktivnosti okrepili in sistematično pristopili k oblikovanju promocijske kampanje za les, katere zametki so pričeli nastajati že letos. »S tem pa bomo krepili trg za lesne izdelke in storitve tako doma kot v tujini, saj želimo, da bi se ljudje zavestno odločali za uporabo izdelkov ter gradnjo objektov iz lesa. Prepričan sem, da ima Slovenija s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za izhod iz gospodarske in okoljske krize,« je zaključil.
Dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja, SPIRIT Slovenija. Foto: STA/Nebojša Tejić
Gledalce so nagovorili še Bogdan Božac, predsednik upravnega odbora, SRIP – PSIDL, Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS in Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
V uvodnem predavanju je Patrizio Antonicoli iz CEI Bois, Evropske konfederacije lesnopredelovalne industrije, predstavil evropske in svetovne trende ter vlogo lesa v evropski družbi in gospodarstvu v prihodnosti. Pri tem se je dotaknil tudi pandemije koronavirusa in izzivov, s katerimi se bo treba v prihodnje spopasti. »Pandemijo moramo sprejeti kot spodbujevalca sprememb in spremeniti evropski lesnopredelovalni sektor v resnično zeleno, odporno in digitalno industrijo, ki bo spremljala in podpirala Evropski zeleni dogovor«, je poudaril. Za konec je dodal, da bo imela lesna industrija v EU do leta 2050 izjemno pomembno vlogo pri razogljičenju Evrope, izkoreninjenju odpadkov pri krožnem gospodarstvu in zadovoljitvi naraščajočih zahtev po okolju prijaznih izdelkih.
Okrogla miza Priložnosti zelene industrije. Foto: Matjaž Očko
V nadaljevanju je Petri Heino iz finskega ministrstva za okolje predstavil program za spodbujanje lesene gradnje na Finskem. V Nacionalni energetski in podnebni strategiji 2030 imajo predvideno spodbujanje gradnje lesa za dolgoročno shranjevanje ogljika, zmanjšanje ogljičnega odtisa gradbenih materialov in izboljšanje materialne učinkovitosti gradnje. »Do leta 2025 želimo postati vodilna država v krožni ekonomiji, do leta 2035 pa ogljično nevtralna. Da bi dosegli zastavljene cilje na področju podnebnih sprememb, se moramo pri prehodu v nizkoogljično družbo osredotočiti na oprijemljive rezultate«, je povedal. Njihov pristop temelji na življenjskem ciklu zgradbe, zato posebno pozornost namenjajo tudi določanju ocene ogljika v »življenju« stavbe ter spodbujanju razvoja znanja, raziskav o leseni gradnji in podpiranju odgovorne rabe gozdnih virov.
Slovenija je sprejela Strategijo pametne specializacije (S4), kjer je v prednostnem področju »Zdravo bivalno in delovno okolje«, še posebej opredelila področje uporabe »Pametne zgradbe in dom z lesno verigo«. Na okrogli mizi Priložnosti zelene industrije, ki so se je udeležili nekateri ključni deležniki na področju lesne industrije, so razpravljali tudi o tem, predvsem pa o izzivih in priložnostih te industrije, politiki in ukrepih države na tem področju ter vlogi lesa pri blaženju podnebnih sprememb in tako sestavili celovito sliko priložnosti za prihodnji razvoj zelene industrije in predvsem lesarstva ter z njim povezanih panog v Sloveniji. Na njej so sodelovali Ajda Cuderman, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Georgi Bangiev, generalni direktor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Ministrstvo za okolje in prostor, Danilo Anton Ranc, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo, MGRT, Bogdan Božac, Marles hiše d. o. o., Velko Gortnar, Alples d. d., doc. dr. Iztok Šušteršič, Univerza na Primorskem. Sklepna misel sodelujočih v razpravi je bila, da bo za razvoj zelene industrije oziroma večji preboj na področju slovenske lesne industrije potrebno zmanjšati izvoz hlodovine, povečati predelavo lesa v Sloveniji, najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo, in okrepiti prizadevanja za doseganje večje ozaveščenosti širše javnosti o prednostih lesa in lesenih izdelkov tako za posameznika kot za družbo.
Eden od prejemnikov 3. nacionalne nagrade za Naj leseno gradnjo 2020. Foto: Matjaž Očko
Sledila sta dva sklopa strokovnih predavanj. V prvem »Krožno, digitalno, pametno - priložnosti za lesarje« so bile predstavljene finančne spodbude za razvoj lesno predelovalne panoge, vloga dizajniranja za demontažo in povečanje rabe odsluženega lesa, spregovorili so tudi o trendih digitalizacije in podpori lesarskim podjetjem pri uvajanju te v poslovanje. Dotaknili so se tudi uspešnega vstopa na trg ter prodajnih praks v času pandemije, sodobnih praks v procesu proizvajanja notranjega pohištva. V drugem sklopu »Lesene stavbe za zeleno prihodnost – značilnosti in pravilni pristopi« pa so se gledalci seznanili z vlogo lesene gradnje pri zniževanju emisij CO2, s prednostmi lesa kot gradbenega materiala in njegovim vplivom na zdravje in dobro počutje uporabnikov stavb.
V času dogodka so potekala tudi virtualna mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva in lesene gradnje ter opreme. Srečanja je organiziral Lesarski grozd Gospodarske zbornice Slovenije, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja. Obrtno-podjetniška zbornica pa je za svoje člane v sklopu dogodka organizirala predavanja o certificiranju konstrukcijskega lesa in o prednostih certifikatov.
Dogodek se je zaključil s podelitvijo 3. nacionalne nagrade za Naj leseno gradnjo 2020, in sicer za odlično realizacijo lesene gradnje za objekte, zgrajene v zadnjih petih letih v različnih kategorijah. Nagrado v kategoriji Stanovanjske stavbe sta prejeli Stanovanjska hiša Poljane (arhitektura 3biro, izvedba Tesarstvo Kaltak) in Blok Karantanika (arhitektura Tria Studio, izvedba podjetje Alfa Natura), v kategoriji Javne stavbe so bili nagrajenci EKOHIŠA BIC LJUBLJANA (arhitektura podjetje Curk arhitektura, izvedba podjetje VG5), Športni center Trebelno (arhitektura Kontra arhitekti, izvedba Marles hiše in podjetje CGP) in Trajnostni športni center SQUASHLAND (arhitektura Goran Miličevič, izvedba podjetje CBD), v kategoriji Inženirski objekti in tehnične rešitve je nagrado prejela Tržnica Medvode (arhitektura 3biro, izvedba podjetje Dimniki, gradbena konstrukcije podjetje CBD), nagrado za Urbanizem in arhitekturo pa Stanovanjsko apartmajsko naselje Podbreg (arhitektura studio abiro, izvedba podjetje Alfa Natura). Strokovna komisija je podelila še posebno priznanje Odboru tesarjev pri Sekciji lesnih strok pri OZS za njihov prispevek k ohranjanju, razvijanju in nadgradnji tesarskih veščin in znanja v Sloveniji.
Dogodek je v celoti potekal virtualno, pri njegovi produkciji pa so bile dosledno upoštevane vse smernice in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja koronavirusa.