Dolenjsko-posavsko gospodarstvo prvak med slovenskimi regijami
15.09.2020
Družba Dnevnik je pod okriljem dveh regionalnih gospodarskih zbornic, Dolenjske in Bele krajine ter Posavja, danes v Hotelu Šport Otočec ob 20. obletnici projekta Gazela pripravila dogodek Dolenjsko-posavska gazela 2020. Regija je z 60.000 evrov bruto dodane vrednosti in 2.000 evrov bruto plače na zaposlenega, 14-odstotno rastjo prihodkov od prodaje letno in 300 inovacijami v zadnjih desetih letih, najboljša med slovenskimi regijami.
Po raziskavi Bisnode lahko regionalne gazele ob popolnem upadu prodaje preživijo kar 108 dni, kar so pritrdili tudi direktorji šestih pomembnih regionalnih gospodarskih igralcev na okrogli mizi.
Tomaž Kordiš, direktor gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine je poudaril, da je njihova regija že presegla nacionalni cilj 60.000 evrov bruto dodane vrednosti in 2.000 evrov bruto plače na zaposlenega, kar je največ v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Darko Gorišek, direktor Posavske gospodarske zbornice, pa je izpostavil izjemno rast čistih prihodkov od prodaje v regiji. Ta je zadnje desetletje dvomestna, v povprečju pa več kot 14 odstotkov na leto. Izjemno je tudi število inovacij v regiji: v desetih letih kar 300.
Tudi ugotovitve raziskave trajnostne uspešnosti regijskih finalistov gazel, ki jih je na srečanju izjemnih slovenskih podjetnikov predstavil Jože Novak iz družbe Bisnode, potrjujejo izjemnost dolenjsko-posavskega gospodarstva. Kar 80 od skupaj 90 podjetij v vseh 19 letih od kar obstoja projekt gazela, ni imelo negativnega poslovnega dogodka, ne stečaja, ne izbrisa, ne blokade računa. Bonitetna odličnost regijskih zmagovalcev, ki kaže njihovo poslovno kondicijo in kako dobro so pripravljeni na obdobje krize, dosega oceno AAA in zavidljivih 99 točk. Število dni, ki jih ob popolnem upadu prodaje lahko preživijo zlate gazele, je 115 dni, dolenjsko-posavske gazele pa 108 dni, kar kaže na veliko stopnjo njihove stabilnosti, pravi Novak.
Gospodarsko najuspešnejša regija, ki mora prositi za vsak meter ceste
Da podjetja za rast potrebujejo infrastrukturo, se je strinjala šesterica sogovornikov na okrogli mizi. »Smo gospodarsko najuspešnejša regija, a moramo prositi za vsak meter ceste,« je na vprašanje o infrastrukturi odgovoril Radko Luzar, direktor šentjernejske gazele L-Tek. A ne gre le za ceste. Infrastruktura se nanaša tudi na električno omrežje, na institucije znanja, na pretok ljudi, so izpostavili. »Kombinacija kakovostnega znanja in dela prinaša odlične rezultate,« je poudaril Jože Colarič, predsednik uprave Krke. In dodal, da k inovativnosti najbolj pripomore konkurenca, ki jih sili v nenehno iskanje in razvoj drugačnih pristopov ter izdelkov, da se kljub velikosti kot gazele hitro prilagajajo razmeram na trgu.
Generalna direktorica Adria Mobil Sonja Gole je v pogovoru izpostavila čas epidemije. Takrat so prodajna mesta zaprli in tudi, ko niso mogli dobiti materiala za proizvodnjo, je to vseeno ni pretirano skrbelo. »Vsaka težava prinese tudi nekaj dobrega. Iz nje smo se nekaj novega naučili, bolj inovativno razmišljamo, iščemo nove rešitve. Dobili smo nov zagon in energijo za uspeh.« Robert Medle, direktor in lastnik Roletarstva Medle, pa je ponosno izpostavil inovacijo, s katero kljub ohladitvi trga uspešno osvajajo Evropo: »Če ljudje motivirani prihajajo na delo, potem z njimi pridejo tudi inovacije.«
Sredi sezone pobiranja jesenskih pridelkov pa Boštjan Kozole, direktor Evrosada iz Krškega, stavi na sončno, je izpostavil v pogovoru. V podjetju stremijo k povečevanju deleža domače samooskrbe s sadjem in zelenjavo ter na oskrbo slovenskih restavracij z domačimi pridelki. Njihova kritična infrastruktura je voda, zato ogromno vlagajo v sisteme oroševanja in namakanja za zaščito pridelkov. A še vedno je velik potencial v vrtinah in zajezitvah vode, a se prepogosto proces pridobivanja dovoljenj za namakanje odvija prepočasi. Posredno 'voda' zanima tudi Igorja Arha iz sevniške Metalike, ki stavi na nove 'ladje'. Sicer ne dobesedno, saj so se v pretekli polovici leta investicije v nove potniške ladje, kjer so oni naredili največ prometa, skoraj ustavile. »Vendar ne čakamo novega vetra. Investiramo v ljudi in iščemo nove segmente izven navtike. Sodelavcem je to dalo novo voljo in energijo za razvoj,« dodaja Arh.
Več o projektu: www.dnevnik.si.