Temelji za novo sistemsko rešitev, ki odpira tradicionalna srednješolska učna okolja

25.11.2019

Več kot ena tretjina udeležencev, učiteljev, dijakov in gospodarstvenikov strokovnega posveta Ali vemo, koliko nadarjenih je med nami?, ki danes in jutri poteka v Portorožu, ocenjuje, da je v razredih v slovenskih šolah več kot polovica nadarjenih otrok. Sistemsko rešitev, ki bi ponudila nov način dela z njimi, so podprli tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dijaki in učitelji so sicer v razpravi poudarili, da je govoriti o nadarjenih in nenadarjenih pravzaprav diskriminatorno.

Za merilo nadarjenosti namreč ne velja učni uspeh, temveč interesi in uspehi posameznika, ki jih dosega na določenih področjih. Kljub zavedanju, da gre za različne vrste nadarjenosti, od umetnostne, matematične, tehnične, jezikoslovne, gibalne in drugih, se v družbi na nadarjenost še vedno prevečkrat gleda zgolj kot nekaj, kar izmerijo testi.

Dr. Milan Brglez, poslanec v evropskem parlamentu, tudi predsednik šahovske zveze, je v razpravi poudaril, kako smo kot družba zapostavili celosten razvoj šolnikov: »Problemi sveta so kompleksni, zato jih ne moremo reševati z razstavljanjem na manjše delce, ampak s povezovanjem znanj iz različnih strok. Premalo spodbujamo ustvarjalnost in se preveč osredotočamo na standardizacijo. V ospredju morajo biti ljudje z vsemi svojimi talenti in šibkostmi. Stremeti moramo k temu, da jih poleg formalnega znanja naučimo tudi pomembnosti vedenja, medsebojnega razumevanja, veščin in ustvarjalnosti.« 

Pobuda za sistemske rešitve, ki ne izključuje učiteljev
Mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič je poudarila, da je prav vsakdo za nekaj nadarjen, a žal teh potencialov ne razvijejo. »Ogromno energije ostaja neizkoriščene. Brez razvoja nadarjenosti, ni rezultatov. Dijake je potrebno vabiti k različnim dejavnostim, da se lahko preizkusijo in krepijo svoje sposobnosti. Enako pa je potrebno delati z učitelji, če učitelji niso radovedni in entuziastični za odkrivanje nadarjenosti, potem težko podprejo dijake.« Krapež je zato izpostavila, da ne bo dovolj, da bomo stavili le na tistih nekaj posameznih šol in učiteljev, ki zaradi lastnega zadovoljstva to počnejo, ampak bomo morali vzpostaviti sistemske rešitve.

V nacionalna projekta vključenih 72 šol in 47 drugih institucij
Dober temelj za to je triletni nacionalni projekt dela z nadarjenimi dijaki Središče karierne orientacije Zahod – SKOZ (nosilec projekta je Gimnazija Vič) , ki se bo zaključil prihodnje leto in ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Znotraj projekta je bilo po besedah Tadeja Legata, vodje projekta SKOZ, vključenih 22 šol in 43 drugih, zunanjih izvajalcev, ki so skupaj pripravljali več kot 150 dijaških aktivnosti, projektov, individualnih in skupinskih raziskovalnih nalog, taborov in drugih projektov. V zadnjih dveh šolskih letih je bilo v projekt vse skupaj vključenih več kot 2.000 dijakov. Za vzhodno kohezijsko regijo pa je referenčen primer dela z nadarjenimi projekt RaST. Kot je dejal dr. Marko Ivanišin so v  zadnjih dveh šolskih letih vključili 760 dijakov, 50 šol in štiri zunanje institucije.

Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je poudaril pomembnost povezovanja znotraj in izven šolskega okolja in tudi z visokim šolstvom. Cilj je, da bi po zaključenem pilotnem projektu ta način dela postal sistemska rešitev: »Želimo si, da v ospredje stopi pridobljeno znanje in izkušnje v projektu.«

Kaj dijake spodbuja k udejstvovanju?
V Zavodu 404 so v roku enega šolskega leta s petdesetimi dijaki iz različnih srednjih šol naredili repliko Nasinega roverja Curiosity. Rok Capuder, direktor Zavoda 404, je dejal, da dijake pogosto fascinira vse kar je povezano z vesoljem: »Izzivi pri delu niso bili tehnični, saj za vsak problem obstaja rešitev. A če se te ne najde, je razlog v pomanjkanju motivacije pri dijakih za nadaljevanje dela. S tem se moramo največ ukvarjati. Projekt SKOZ nam tako daje možnost, da preizkusimo tudi drugačne modele poučevanja.«

Delo z nadarjenimi sta predstavili še Špela Gec Rožman iz GEPŠ Piran, ki je predstavila projekt Morje skozi okno akvarija, kjer se dijaki spoznavajo z morsko raznolikostjo in ekologijo, in se izkustveno učijo o problemih onesnaženja. Alenka Bizjak iz Gimnazije Kranj pa je predstavila projekt Dan talentov, s katerim želijo pri dijakih spodbuditi razmišljanje o karierni orientaciji že v srednji šoli.

Kaj pomeni biti nadarjen?
Dijak Gimnazije Vič Peter Pongrac je dejal, da »je to mentalna kletka, iz katere težko prideš in zaradi katere marsikdo ne razvije svojega potenciala.« To se kaže tudi v tem, da se z nadarjenimi veliko več ukvarjajo gimnazije kot srednje poklicne šole, kar je zagotovo eden od izzivov za delo v prihodnje. »Tako kot tudi zavedanje, da talent sam po sebi ne pomeni nič, če ga ne spremlja dobra vzgoja in dobre delovne navade. Na nadarjenost gledamo kot da gre za neko danost, s tem pa podcenjujemo lastno delo in vzgojo staršev,« pa je dejal dijak Gimnazije Vič Daniel Sami Blažič.

Posvet se bo nadaljeval tudi jutri, ko bodo o talentih kot družbeni odgovornosti razpravljali predstavniki mladih, šolstva in gospodarstva, med njimi Janez Novak, direktor podjetja RLS,  dobitnik Zlate gazele 2015, in Nataša Bazjak Cristini, regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi, HR managerka leta 2019.