Robotika in umetnost: Umetniki raziskujejo kako uporabiti robote
29.08.2019
Kaj se zgodi, ko se srečajo roboti in umetnost? To je vprašanje, zaradi katerega sta Andrea Anner ter njen soprog in poslovni partner, Thibault Brevet, lani začela skupno podjetje poimenovano AATB. Zakonca sta diplomirala v Švici, na ugledni šoli umetnosti ECAL, ona iz smeri tipografije, on pa iz vizualnih umetnosti. Skupni projekt sta razvila okrog ideje, kako se industrijsko avtomatizacija prenesti na neindustrijsko robotiko.
Kaj to pomeni? Kaj ko bi si omislili robota, da vas počeše? Ali morda piha mehurčke in zabava vašega otroka, da lahko vi med tem pripravite večerjo? AATB se ukvarja z vsakdanjimi priložnostmi in ne s situacijami, ki bi jih umetno priredili.
Annerjeva ter Brevet sta pričela z eksperimentiranjem z industrijskimi robotskimi sistemi pred tremi leti, po tem ko sta se udeležila ene izmed predstavitev podjetja Universal Robots. Robotske roke ter industrijska avtomatizacija sta ju povsem prevzela, zato sta začela razmišljati o razvoju kinetičnih ter interaktivnih naprav, pri tem pa sta se osredotočila na medsebojne vplive ljudi in strojev.
Na raziskovalni poti sta se Annerjeva ter Brevet srečala z dejstvom, da so se njuni bolj kompleksni projekti prerasli v prava robotska združenja. Dejstvo, da nimata nobene formalne izobrazbe s področja robotike, sta vdela kot kreativno prednost, vpogled, ki ga tisti z globokim poznavanjem omenjenega področja, dejansko nimajo. Večina inženirjev robotike denimo, ne bi nikoli pomislila na programiranje robota, ki bi vodil skupinski tečaj joge.
Brez inženirsko nastrojene miselnosti si zakonca dovolita razmišljanje izven okvirja in preskušanje novosti. Četudi pri njunem umetniškem in oblikovalskem pogledu ne gre za tradicionalen pristop k robotiki, jima prav ta dovoli, da na kobote ne gledata kot na proizvodno orodje, temveč na način, kako povzeti gibanje v prostoru.
Prepustite to robotu
“Ko je kakšna izmed najinih inštalacij na ogled deset tisočim obiskovalcem, je nujno, da deluje”, pove Brevet. “ Če gre karkoli po zlu, je s tem uničen najin ugled. Tako preprosto je. Zelo hitro sva spoznala, da lahko računava na predvidljivost kobota UR 10. Je prenosen in zlahka skorajda vsak upravlja z njim, tako da je prenašanje z ene razstave do druge povsem enostavno. Najini projekti so odvisni od mnogo dejavnikov in delovanje robota, zaradi njegove zanesljivosti, za naju nikoli ne predstavlja skrbi.“
Vodenje delavnic na izobraževalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z designom in umetnostjo, je področje, na katerega se AATB v družbi kobota UR10 najbolj osredotoča. »Gre za odlično učno platformo«, pove Brevet. Delavnice ne podajajo znanja iz tehničnega vidika, temveč iz konceptualnega. Namen projektov je spodbuditi študente, da razmišljajo izven ustaljenih okvirjev, ko gre za uporabo kobotov pri njihovih oblikovalskih konceptih. Študentov ne spodbujajo le k osredotočanju na robotove funkcije, temveč tudi k temu, kaj jim lahko robot pomaga doseči v vsakdanjem življenju – lahko jim denimo pomaga pri pitju energetskega napitka.
Tudi konceptualnega umetnika Danteja Daniela Hartal inovativne ideje zelo zanimajo. „V svojih študijah se zmeraj trudim predstaviti stvari, ki izstopajo. Možnost dela s kolaborativnimi roboti je odlična in jo vidim kot dobro priložnost za svoje delo v prihodnosti.“, pove.
AATB studio je bil ustanovljen v Francoskem mestu Arles, deluje povsem neodvisno in je povezan z mnogimi projekti. Studio ima lastno produkcijo, ki jo predstavlja na razstavah po Evropi. Sodeluje z umetniki in ustvarjalci in se v njihovi družbi predaja zasnovi posebnih komponent ter grafik. Nenazadnje pa svoje delo posveča poučevanju na univerzah ter šolah, za katere pripravlja posebne delavnice na temo kolaborativnih robotov v umetnosti.