Logistika pred velikimi izzivi

19.05.2017

»Logistika je ena od dejavnosti prihodnosti v Evropi. Blago bo vedno potovalo po Evropi in po svetu,« poudarja mag. Matjaž Vrčko, sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Del prihodnosti so tudi električna vozila in učinkovita mestna mobilnost. Vse to je bila tema današnjega strokovnega posveta o logistiki prihodnosti v okviru sejma Logistika

Slovenija je v zadnjih letih dveh letih sprejela dva pomembna dokumenta, Strategijo razvoja prometa in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa. V obeh je logistika zastopana in po Vrčkovih besedah je želja naše države, da bi se v čim večji meri razvijala. »To je odvisno od pobude gospodarstva. Tam kjer bo gospodarstvo želelo razvijati logistiko, tam bo država opravila svojo dolžnost in pripeljala infrastrukturo,« je dejal Vrčko. Na področju logističnega razvoja ima Slovenija veliko prednosti, med drugim geostrateško lego. Leži na stičišču petega in desetega koridorja, v vseevropskem prometnem omrežju je zajeta v baltsko-jadranskem in sredozemskem koridorju, je edina država v Evropi, ki je del treh makro regij. »Logistika je zagotovo gospodarsko področje prihodnosti in Slovenija mora postati bolj pomemben igralec na tem področju,« je poudaril mag. Matjaž Vrčko.

Del logistične prihodnosti so tudi električna vozila, ki jih kljub izjemnemu razvoju in napredku v zadnjih letih še vedno spremljajo pomisleki, predvsem dvomljivih potrošnikov. Dejstvo je, da svet teži k »zelenemu«. Zavedanje o skrbi za okolje postaja vedno bolj pomemben del tehnologije, industrije tudi gospodarstva. »Električna vozila so prihodnost in tudi že realnost. Problem je še vedno cena in doseg. Vendar mislim, da bo treba v načinu razmišljanja nas ljudi marsikaj spremeniti. Mogoče se množična prodaja električnih vozil ne bo zgodila v naslednjih petih letih. A na dolgi rok se bo to zagotovo zgodilo, to nakazujejo tudi trendi v avtomobilski industriji,« je na posvetu povedal dr. Matjaž Knez s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Slovenija naj bi glede na evropske smernice do leta 2030 delež električnih vozil na naših cestah povečala za 18 odstotkov, kar v številkah pomeni do 200.000 vozil. Matjaž Knez pravi, da jih je danes na naših cestah manj kot 500. »Verjetno se bo moralo nekaj spremeniti tudi sistemsko, subvencije države kot kaže niso dovolj velika spodbuda,« še pravi Knez.

Pred velikimi izzivi je logistika tudi na področju mobilnosti v mestih. Cilj je zagotoviti prijazno okolje ob tem pa proste prometne tokove. Dejstvo je, da zaradi povečanega prometnega toka v mestih povsod po Evropi prihaja do vsakodnevnih zastojev z mnogimi škodljivimi posledicami, kot sta izguba časa in onesnaženje okolja. »Logistika danes rešuje stvari iz preteklosti, predvsem infrastrukturne težave,« meni mag. Roman Kranjc iz Šolskega Centra Celje. Ob tem izpostavlja še potrebo po učinkovitejšem javnem potniškem  prometu in spremembi miselnosti ljudi, da se po opravkih in na delo v krajših razdaljah odpravijo peš.