Sevničani so svoj pečat pustili na vsaki od največjih križark
10.02.2017
Metalika, ki je od leta 2006 pustila svoj pečat na vseh največjih potniških križarkah na svetu, ima proizvodnjo razprodano za dobro leto dni. Ker imajo v sevniški gazeli veliko znanja, si prizadevajo povečati delež prihodkov iz inženiringa, do zdaj pa so sodelovali pri gradnji vseh največjih potniških križark od leta 2006 naprej.
Freedom of the Seas, Liberty of the Seas, Independence of the Seas, Oasis of the Seas in Allure of the Seas so od leta 2006 največje potniške križarke na svetu. In prav na vseh je s svojo pohištveno opremo svoj pečat pustila sevniška Metalika. Majhna slovenska gazela z 22 zaposlenimi, ki je specializirana za notranjo opremo ladij, jaht in naftnih ploščadi, vse od leta 2009, ko je bila zaradi 50-odstotne rasti prihodkov prepoznana za kandidatko za gazelo dolenjsko-posavske regije, odločno raste.
In si hkrati zelo uspešno utrjuje položaj pomembnega dobavitelja specialnega pohištva, ki že dolgo ni več samo iz lesa, saj tega uspešno spajajo z drugimi materiali, kot so kamen, kerrock, nerjaveče jeklo, medenina, steklo in usnje. V Sloveniji, kjer sicer ne ustvarijo niti evra prihodka, so edini tovrstni dobavitelj, ki je specializiran samo za navtični segment. »Narediti je mogoče prav vse,« v smehu med sprehodom po nabito polni proizvodni hali, ki diši po lesu, pojasnjuje Igor Arh, direktor podjetja, v katerem dela pet sodelavcev v razvoju in prodaji, preostali pa v proizvodnji.
Pogum jih dela boljše od Špancev in Italijanov
Vsak njihov projekt je edinstven in zato se v nekaterih segmentih tehnologije dela in uporabe novih materialov vedno učijo na novo. In prav v tem Arh vidi Metalikino prednost. »Smo majhni in zaradi tega izjemno prilagodljivi ter zelo hitro odzivni. Smo bistveno boljši kot na primer Španci ali pa Italijani,« pojasnjuje, ko stoji pred ovalnimi lesenimi kosi, ki so osnova za registracijske pulte na potniških križarkah, ki jim bodo za njihov dokončni videz postavili še na masivne noge, jih prevlekli z vrhunskim usnjem in kovinskimi deli, v katere bo naročnik na koncu vgradil še digitalni sistem, ki bo omogočal, da se bodo potniki prijavljali sami.
Kaj se bo dogajalo na področju proizvodnje velikih potniških ladij, je zdaj že znano vsaj do leta 2023, Metalika pa ima proizvodnjo zasedeno za dobro leto dni. »Naše branže kriza ni preveč stresla. Nam so prihodki občutneje upadli samo leta 2010, sedaj so razmere stabilne. Vendar pa moramo narediti precej več za podoben prihodkovni izplen kot na primer pred krizo. Čeprav si prizadevamo delati s stalnimi partnerji, se moramo pri vsakem projektu posebej boriti za posel. Seveda je pomembno zaupanje, a še vedno je ključnega pomena cena, in tukaj je konkurenca lahko boljša od nas,« pojasnjuje razmere Arh, ki si prizadeva, da vsako leto pridobijo vsaj enega novega partnerja. Njihovi glavni kupci prihajajo iz Finske, Norveške, Italije, Španije, Francije, Danske ter Velike Britanije. »Za sodelovanje z italijanskimi graditelji ladij smo si prizadevali več let. Po propadu več italijanskih podjetij iz naše branže se nam je ponudila priložnost, ki smo jo izkoristili.«
Želijo čim več delati na ključ
Ker imajo izjemno veliko znanja, želijo povečati delež prihodkov iz inženiringa, kar torej pomeni, da projekt naredijo od začetka do konca, torej na ključ. »Imamo sodobno tehnologijo za proizvodnjo pohištva po naročilu s programsko opremo za 3D-konstruiranje. Če bi na leto poleg projektov na potniških križarkah pridobili še najmanj dve večji jahti, bi zaradi obsega dela že bili na zelo varni strani posla tudi za obdobje, daljše od enega leta,« je slikovit Arh, ko opisuje obsežnost posamičnih poslov. Za opremo zasebnih jaht potrebujejo najmanj 6 do 8 mesecev, za večje potniške ladje, katerih skupna vrednost je nekaj deset milijonov evrov, pa dobavijo opremo v 2 do 4 mesecih. Trenutno opremljajo dve večji zasebni jahti.
Sevniška gazela, ki je lani ustvarila 2,9 milijona prihodkov, za letos pa načrtuje 10-odstotno rast, ima težave dobiti mizarje in lesarske inženirje. »Verjetno je za to krivo tudi dejstvo, da smo v lokalnem okolju slabo prepoznani. Če bi se nam pridružil vsaj še en inženir ali pa inženirka, bi lahko začeli uresničevati ideje, ki jih imamo res veliko. Še letos bomo svoje znanje dokazali na povsem novem področju,« namigne Arh, ki pa ne želi povedati, s čim se bodo predstavili potencialnim kupcem.
Prej ali slej želijo oblikovati tudi lasten razvojni center. Trenutno pa je njihova prioriteta širitev proizvodnih prostorov, saj del proizvodnje že sega v prostore z materialom, ki so pod šotorom. »Ob sedanjih prostorih bomo pridobili dodatnih 900 kvadratnih metrov. Pred nami je trenutno razgrnitev prostorskih načrtov, dodatna hala pa naj bi bila postavljena pred poletjem,« načrtuje Arh. Celotna investicija skupaj z vpeljavo avtomatiziranega skladišča, ki jim bo zagotovil učinkovitejše in prostorsko optimizirano manipuliranje z materiali, jih bo stala pol milijona evrov. Pridobili pa bodo tudi nujno potrebne čiste prostore za sestavljanje opreme.