Zaključek projekta FINNO

07.11.2016

Konec avgusta se zaključuje projekt FINNO, katerega ključni namen je bil vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji. Od marca 2011 je v projektu sodelovalo 15 partnerjev iz 11 držav, vodilni partner v projektu, vrednem nekaj manj kot 1,5 mio EUR, pa je bila javna agencija SPIRIT Slovenija.

Zaključek projekta FINNO - inovacije kot konkurenčna prednost, žal s premalo podpore

Konec avgusta se zaključuje projekt FINNO, katerega ključni namen je bil vzpostavitev sistema podpore inovacijam v regiji. Od marca 2011 je v projektu sodelovalo 15 partnerjev iz 11 držav, vodilni partner v projektu, vrednem nekaj manj kot 1,5 mio EUR, pa je bila javna agencija SPIRIT Slovenija.

Povod za projekt so bile pomanjkljivosti, zaznane na področju inovacij v regiji Jugovzhodne Evrope. Izpostavljeno je bilo: premalo sodelovanja, prešibko in nezadostno usposobljeno podporno okolje ter pomanjkanje strateških pristopov na področju inovacij v državah regije. Glavni cilj projekta je bil razviti bolj primerljiva merila stopnje inovativnosti v vključenih državah, projekt pa naj bi s podanimi priporočili za izboljšanje obstoječih pristopov in uvajanje novih strategij na področju inovacij, prispeval tudi k dvigu konkurenčnosti regije.

Kot enega prvih produktov projekta so sodelujoči partnerji pripravili pregledno analizo stanja na področju inovacij po državah in za celotno regijo, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da je stanje na področju inovacij med državami zelo težko primerjati, saj ni vzpostavljenih enotnih regijskih meril. Na osnovi tega spoznanja je bil razvit poseben vprašalnik (t. i. SAT), s katerim so bila za sodelovanje in informacije o dejanskem stanju na področju inovacij zaprošena podjetja. Slovenski partner si je zagotovil sodelovanje 52 podjetij, na projektni ravni pa se jih je odzvalo 586.

Na osnovi pridobljenih podatkov je bila pripravljena analiza rezultatov merjenja stopnje tehnološke inovativnosti (TIAS) na državni in regijski ravni, sodelujoča podjetja pa so prejela poročilo o njihovi stopnji inovativnosti glede na povprečno stanje v regiji.

Rezultati in aktivnosti projekta so bile julija letos predstavljene na zaključni konferenci v madžarskem Székesfehérváru. Vsebinska vrednost projekta se kaže tudi v dolgoročnosti uporabe projektnih rezultatov. V ta namen je bil ustanovljen FINNO odbor , ki bo tudi po izteku projekta skrbel za spodbujanje inovacij v regiji JV Evrope. V akcijskem načrtu bo orisal nadaljnja prizadevanja pri izmenjavi informacij ter uvedbi dobrih praks na področju tehnoloških inovacij.

Analiza rezultatov stopnje tehnološke inovativnosti za Slovenijo je med drugim prinesla naslednje zanimive rezultate:
- dobrih 60% od 52 sodelujočih podjetij je odgovorilo, da inovacije zanje predstavljajo konkurenčno prednosti in toliko jih je imelo tudi jasno opredeljene inovacijske cilje. S podporo na področju intelektualne lastnine, usposobljenostjo strokovnjakov in uporabnostjo pridobljenih informacij, so bila sodelujoča podjetja povečini le delno zadovoljna, kot slabe pa so bile ocenjene možnosti financiranja inovacij ter podjetjem neprijazna predstavitev informacij o možnostih financiranja.
- Sodelujoča podjetja so bila le srednje zadovoljna z dostopnostjo celovite podpore od analize ideje do razvojne strategije, skoraj polovica pa je bila vendarle delno zadovoljna z razpoložljivim potencialom za tehnološko sodelovanje in prenos tehnologij.
- Približno tretjina vprašanih je bila delno zadovoljna z izobraževanjem za strokovni razvoj, ki je na voljo za področje inovacij, več kot tretjina pa je bila s tem področjem nezadovoljna.
- Slaba polovica podjetij je bila srednje zadovoljnih s podporo, ki jim je bila ponujena na področju internacionalizacije, kar 40 % pa je bilo nezadovoljnih s tem, kako je bila ponujena pomoč prilagojena njihovemu konkretnemu proizvodu oziroma storitvi.
- Kar 46 % vprašanih kot slabo ocenilo razpoložljivo podporo trženju inovacij, 42 % pa je bilo s storitvami in informacijami, ki so jim na voljo za komercializacijo inovacije, delno zadovoljnih. Prav tako je preko 42 % sodelujočih nezadovoljnih glede prejete podpore pri umestitvi inovacije na globalni trg, medtem ko so vendarle delno zadovoljni s pomočjo pri navezovanju mednarodnih partnerstev.

Med priporočili, ki so nastala kot del projektnih prizadevanj za izboljšanje stanja na področju inovacij v regiji, so bila tudi naslednja:
- Potrebno je izboljšati storitve, ki se navezujejo na pravice iz intelektualne lastnine, saj obstaja premalo mehanizmov za preprečitev kraje in kopiranja inovacij, obenem pa je potrebno skrajšati tudi dolgotrajne birokratske in administrativne procese.
- Tudi za zaposlene v podpornih ustanovah je potrebno zagotoviti redno izobraževanje in informiranje, obenem pa je treba izboljšati povezave in sodelovanja med akademskimi ustanovami in podjetji.
- Potrebna je boljša preglednost v obravnavanju in kriterijih financiranja inovativnih projektov, prav tako pa povečanje javnih sredstev za pokritje stroškov inovacijskega procesa (še posebej za manjša podjetja).
- Okrepiti je treba javno-zasebna partnerstva za uspešno podporo inovacijskemu ciklusu ter poskrbeti za pretok informacij o dobrih praksah ter možnostih izmenjave izkušenj.
- Potrebno je podpreti sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami, lokalnimi oblastmi in podjetji, saj so državni mehanizmi za tehnično sodelovanje šibki, izboljšati pa je potrebno tudi sodelovanje glede prenosa tehnologij ter informiranje glede poslovnih priložnosti.
- Potrebno je okrepiti podporo za post-inovacijski postopek, ki je osredotočen na prenos inovacije na trg, storitve za komercializacijo pa izboljšati tudi s podporo s strani javne uprave.
- Strateško bi bilo potrebno okrepiti sposobnost za tekmovanje na globalnem trgu, izvozna podjetja pa bi si morala zastaviti izvozno strategijo.

Kot splošno ugotovitev projekta bi lahko navedli, da inovacijske aktivnosti v Sloveniji zaznamuje nizka intenzivnost raziskav in razvoja, zato bi bilo še posebej malim in srednje-velikim podjetjem treba na področju inovativnosti omogočiti boljši dostop do znanja in razvoja ter tudi javnih virov financiranja.