IRT 3000

vsebina

Slovenija na IMD lestvici svetovne konkurenčnosti izboljšala svojo uvrstitev za dve mesti

15.06.2022

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2022, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) med trideseterico držav, ki so izboljšale svoj konkurenčni položaj. Naša država je med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, letos zasedla 38. mesto, kar je dve mesti bolje kot lani. Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici sodelujočih držav, ostajajo podobna kot v preteklem letu: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) ter izobraževanje. Najbolj smo tako kot lani pridobili pri stebru gospodarske uspešnosti (26. mesto), kjer smo dosegli uvrstitev na ravni pred svetovno finančno-gospodarsko krizo.

Raziskava IMD temelji na statističnih podatkih (163 kazalcev), ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki podatki (92 kazalcev), podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav. K tokratnim slabšim rezultatom večine držav na lestvici je največ doprinesla pandemija, ki je zaznamovala dobršen del lanskega in tudi letošnjega leta.

SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD. Ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, slednje pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije »Uvrstitev Slovenije na lestvici nam služi za predstavitev našega poslovnega okolja in primerne lokacije za privabljanje investitorjev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. V pomoč pa nam je tudi pri pripravi programov za kreiranje politike in ukrepov spodbujanja internacionalizacije ter domačih in tujih investicij,« je uvodoma poudaril Vid Habjan, vodja sektorja za spodbujanje tujih neposrednih investicij na SPIRIT Slovenija.

Privabljanje tujih investicij je eno od pomembnih področij delovanja agencije, ki v ta namen izvaja vrsto aktivnosti, intenzivno pa se ukvarja tudi z v Sloveniji že prisotnimi tujimi investitorji. Vzpostavili so tudi spletni katalog za celovit pregled investicijskih priložnosti v Sloveniji, ki je namenjen tako nosilcem investicijskih projektov kot potencialnim investitorjem. Potencialne investitorje identificirajo tudi z direktnim trženjem. »Investitorjem smo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost namenili tudi finančne spodbude, in sicer je na voljo 88,5 milijona evrov, s katerimi želimo podpreti do 59 investicijskih projektov,« je dodal Habjan. Sicer pa tudi v letošnjem letu nadaljujejo z leta 2019 začeto nacionalno kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.«, skupaj z 41 ambasadorji, ki so jih izbrali v okviru kampanje.

IMG_20220614_162354Na fotografiji z leve proti desni: Vid Habjan (SPIRIT Slovenija), mag. Sonja Uršič (IER), red. prof. dr. Mateja Drnovšek (EF UL), in prof. dr. Peter Stanovnik (IER). Foto: Arhiv SPIRIT Slovenija/LV

»Pandemija je bistveno vplivala na konkurenčnost regij, držav in podjetij, spremenjene razmere pa so v vseh državah izpostavile pomen inovacij, inovativnosti podjetij in digitalne preobrazbe ter tudi sodelovanja javnega in zasebnega sektorja,« je v nadaljevanju pojasnil prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Tudi na vrhu lestvice je prišlo do sprememb. »Na vrhu lestvice je letos Danska (lani 3.), sledijo Švica (lani 1.), Singapur (lani 5.), Švedska (lani 2.) in Hongkong (lani 7.)« Največje premike po lestvici navzgor so zabeležile Hrvaška (13 mest), Savdska Arabija (8 mest), Indija (6 mest), Islandija (5 mest), Estonija, Peru in Filipini (4 mesta). Največji padec pa je zabeležila Nova Zelandija (11 mest), Kazahstan (8 mest), Malezija, Ciper in Indonezija ter Jordanija (7 mest). Bolj kot letošnji premiki na lestvici pa bodo po njegovi oceni pomembni odzivi držav na krizo, kar bo vidno v prihodnjih letih. »Zanimivo je, da so tudi države, s katerimi se najbolj primerjamo, precej napredovale. Velik korak naprej je naredila Hrvaška, ki je napredovala za 13 mest,  zlasti z vidika poslovne učinkovitosti in gospodarske uspešnosti. V veliki meri so bile ocene malce bolj optimistične tudi zaradi tega, ker bo Hrvaška s 1. januarjem v EU,«  je dodal Stanovnik.

Med tremi najpomembnejšimi svetovnimi trendi, ki vplivajo na poslovanje podjetij, so managerji izpostavili predvsem inflacijske pritiske, geopolitične konflikte in ozka grla v dobavnih verigah, medtem ko nekateri trendi, ki so bili včasih na višjih mestih (denimo okoljski), letos niso bili tako izpostavljeni.

Po velikem padcu na lestvici konkurenčnosti ob izbruhu krize leta 2008 se je Slovenija po letu 2014 spet začela vzpenjati - s 55. mesta v letu 2014, kar je bila najslabša uvrstitev na lestvici nasploh, je z lanskega 40. mesta letos pristala na 38. mestu, je v nadaljevanju izpostavila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. »Naše konkurenčne prednosti oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav oziroma med prvo trideseterico, ostajajo podobna kot v preteklem letu: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir in izobraževanje. Najnižje na lestvici (50. mesto ali nižje) pa smo na podsklopih mednarodnih investicij, davčne politike, trga dela ter odnosov in vrednot.« V zadnjem letu smo na lestvici najbolj napredovali na podsklopu domače gospodarstvo, sledili so podsklopi javne finance, produktivnost in učinkovitost ter institucionalni okvir. Področji, kjer se je naša uvrstitev v zadnjem letu najbolj poslabšala, pa sta zaposlenost in trg dela.

V obdobju pandemije je Slovenija na stebru gospodarske uspešnosti izboljšala svoj konkurenčni položaj, in sicer za 5 mest tako v 2021 kot tudi v 2022. Na podsklopu domače gospodarstvo smo napredovali za devet mest. Rast gospodarske aktivnosti oziroma stopnja rasti BDP je bila v 2021 med najvišjimi v EU in slabe tri odstotne točke višja od povprečne v EU (8,1% vs. 5,3%). Poleg izvoznega dela gospodarstva je s postopnim odpravljanjem omejitvenih ukrepov lani rast zabeležila tudi večina storitvenih dejavnosti. »Razlogi so v dobrem finančnem položaju podjetniškega sektorja pred izbruhom epidemije, obsežnih protikoronskih ukrepih za blažitev posledic epidemije, pa tudi v močnem okrevanju zasebne potrošnje in pospešitvi investicijskega cikla v podjetjih,” pojasnjuje Uršičeva. Navzgor po lestvici smo šli tudi v podsklopu mednarodnih investicij in cenovni konkurenčnosti, pri slednji se ves čas uvrščamo relativno visoko, okoli 10. mesta. »Razvojna vrzel pa ostaja, saj je Slovenija glede kupne moči na prebivalca že deset let na 32. mestu, rešitev je v tem, da povečamo dodano vrednost na zaposlenega.«

Tudi pri stebru vladna učinkovitost smo letos zabeležili dvig za eno mesto (42. mesto), potem ko smo v lanskem letu padli 5 mest. Za 7 mest se je izboljšala uvrstitev na podsklopu javnih financ, kjer je bil leto poprej zabeležen padec za 9 mest kot posledica povečanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga v BDP (%) v letu 2020 zaradi povečanih izdatkov države za spopadanje z epidemijo in blaženje njenih posledic za gospodarstvo. Pri institucionalnem okviru smo pridobili pet mest zaradi boljših uvrstitev na kazalnikih, vezanih na izvajanje denarne politike, potem ko smo v lanskem letu izgubili pet mest kot posledica manjše transparentnosti vladne politike, poslabšanja pravnega in regulacijskega okvira na področju spodbujanja konkurenčnosti podjetij, zaznane večje prisotnosti podkupovanja in korupcije ter več birokracije. Dve mesti smo pridobili še pri poslovni zakonodaji, kjer pa zaradi lanskoletnega občutnega padca (deset mest) ostajamo nizko na lestvici (44. mesto). (»Sicer je Slovenija najvišje uvrščena na področjih enakosti v porazdelitvi dohodka in številu postopkov za ustanovitev podjetja, najnižje pa glede višine prispevkov za socialno varnost, delovne zakonodaje in vpliva davkov na spodbude za delo,« je še dodala.

Tudi pri stebru poslovna učinkovitost smo v zadnjem letu zabeležili dvig, in sicer za dve mesti (43. mesto). Ta sklop pokaže, v kakšni meri nacionalno okolje spodbuja podjetja k inovativnemu, donosnemu in odgovornemu poslovanju. »V zadnjem letu smo uvrstitev izboljšali na vseh podstebrih, razen na podstebru dela, kjer je bilo poslabšanje za 6 mest.  Za nas zelo pomembne izboljšave so na področju menedžerskih praks ter odnosov in vrednot, ki sicer še vedno ostajajo naša konkurenčna slabost,« je poudarila  red. prof. dr. Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Za kar 6 mest (31. mesto) je napredek na podstebru produktivnost in učinkovitost, kjer smo že dosegli predkrizno raven. »To povezujemo z dobro finančno situacijo podjetij pred pandemijo in obsežnimi ukrepi v podporo podjetjem, s čimer se je ohranil visok proizvodni potencial za rast investicij,« pravi Drnovškova. Višja kot lani je tudi uvrstitev glede financ, menedžerskih praks ter odnosov in vrednot, slabša pa je glede trga dela. Slednje je po besedah Drnovškove posledica vladnih ukrepov ob epidemiji, ko zaposlenost v Sloveniji ni občutno padla, v nekaterih drugih državah pa je, zato pa se ob ponovnem okrevanju gospodarstev po koncu epidemije tudi ni toliko zvišala kot v drugih državah.   

1

Slika prikazuje uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti na vsakem od 20 podstebrov leta 2021 in 2022. V skladu z metodologijo IMD je vsak izmed štirih dejavnikov/sklopov konkurenčnosti nadalje razdeljen na pet podsklopov. Skupno imamo tako 20 podsklopov, ki imajo v izračunu končne uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti enako težo (5 %).

Pri stebru infrastrukture je Slovenija v vseh letih raziskave ohranjala relativno stabilno in solidno uvrstitev okoli 30. mesta, letos je ohranila lansko 33. mesto.  “V tem sklopu se ocenjuje razvitost osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture, ter področji zdravja in okolja ter človeških virov (izobraževanje). V preteklosti je bil to naš najboljši steber, zdaj pa se bolje uvrščamo pri stebru gospodarstva,” je pojasnila dr. Drnovšek. Slovenija je višje na lestvici pri podstebrih osnovne (4 mesta), tehnološke (3 mesta) in znanstvene infrastrukture (1 mesto) ter izobraževanja (2 mesti), nižje pa glede zdravja in okolja (1 mesto). Pri tem stebru je uvrstitev najboljša glede okoljskih sporazumov, mobilnih naročnikov ter osnovnega in srednjega šolstva, najslabša pri kakovosti zračnega prometa, razpoložljivosti kvalificiranih inženirjev in javno-zasebnem partnerstvu.

Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnost, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji v naboru 15 dejavnikov izberejo pet takšnih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »Vrstni red dejavnikov se v zadnjih letih ni bistveno spreminjal, manjše spremembe v triletnem obdobju so samo z vidika pomena, ki je pripisan usposobljeni delovni sili in pa stroškovni učinkovitosti. »Usposobljena delovna sila ostaja najpomembnejši dejavnik privlačnosti Slovenije, sledita mu visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Ti trije kazalniki so stabilno na prvih treh mestih že daljše obdobje,« pojasnjuje Drnovškova. Slaba polovica anketiranih je izbrala še dinamičnost gospodarstva ter odprto in pozitivno naravnanost, okoli tretjina pa še močno raziskovalno kulturo in dostop do finančnih virov.

Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Za gospodarsko uspešnost bo treba zagotoviti nadpovprečno rast BDP in zaposlenosti, spodbuditi investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo na makroekonomski ravni. Obenem pa bo nujna tudi sprememba poslovnih modelov v podjetjih, kjer se veča vloga digitalizacije ter zmanjševanje razvojne vrzeli, ki jo merimo po BDP na prebivalca po kupni moči, kjer moramo preseči povprečje EU,« je dejal dr. Peter Stanovnik.

Kar zadeva vladno učinkovitost, bo po njegovih besedah sile potrebno usmeriti v ukrepe za zajezitev cen energentov in hrane ter se pripraviti na morebitni ponovni izbruh epidemije. »Nujno bo tudi učinkovito uresničevanje Načrta z okrevanje in odpornost ter koriščenje nepovratnih in povratnih evropskih sredstev, vključno z doslej neizkoriščenimi kohezijskimi sredstvi ter nekatere strukturne reforme, obdavčenje kapitala in izboljšanje delovno pravne zakonodaje.«

Izzivi pa so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je dr. Stanovnik izpostavil nujnost povečanja inovacijske sposobnosti na vseh ravneh s spremembo menedžerskih praks, vrednot in poslovnega okolja. Po njegovih besedah bo nujno potrebno hitro odzivanje na negativne svetovne trende in okoljske izzive, usmeritev v spremenjene mednarodne nabavno produkcijske verige ter sprememba proizvodne in storitvene strukture z dvigom dodane vrednosti na zaposlenega.

Kar zadeva infrastrukturo pa bodo nujne naložbe v zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi v osnovno infrastrukturo ter usmeritev v prioritetne naložbe. Da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino „inovacijskih sledilcev“ na ravni Evropske unije pa bo treba okrepiti tudi inovativnost.

Virwww.spiritslovenia.si

ar©tur 2021